Language

HipSeeds je mednarodno podjetje, ustanovljeno l. 2010 v Avstriji s strani mlade ekipe entuziastov, ki se zanima za mnoge različne načine uporabe te velikodušne rastline, konoplje. V preteklem stoletju se je dele in učinkovine tega zelišča prepovedalo in stigmatiziralo navkljub dokazanim industrijskim, medicinskim, prehrambenim in spiritualnim uporabnostim.

Pri HipSeeds se zavedamo, da ti potenciali pridobivajo na lokalni in globalni priznanosti, glede na širok spekter možnosti uporabe, ki jih konoplja nudi.

Teh možnosti ne smemo ignorirati, saj bodo lahko nekoč odgovor na nekatera funkcionalna neravnovesja naše širše, globalne družbe.
V naši spletni trgovini ponujamo izbrane sorte konoplje, s katerimi lahko poživiš svojo zbirko.

S semeni ravnaj odgovorno, ravno tako s posedovanjem in hrambo ter se prepričaj, da je kakršnakoli uporaba semen znotraj lokalnih zakonskih omejitev in zdrave kmečke pameti … žal ta ni tako pogosta, kot bi človek mislil. Zato o kaljenju in ostalih prepovedanih kapljicah vode ne bomo zgubljali besed.
Ostani kul, kepca od ekipe.

Konoplja je zgodovini znana od 6000 pr. n. št., ko Kitajci dokumentirajo konzumacijo semen in olj.
Vse kulture sveta jo v sledečih letih koristijo tudi za vrvi, tekstil, papir ter v medicinske namene. V starodavnih hindujskih tekstih je konoplja sveta rastlina Indije, v kraljevih grobnicah pa dar bogovom … od nekdaj.

Kralj Henrik VIII. je oglobil kmete, ki niso vzgajali konoplje. Kraljica Viktorija je od svojega osebnega zdravnika dobila recept za marihuano, s katero si je lajšala menstrualne krče. Od 1850 dalje so konopljo uporabljali kot zdravilo po vseh Združenih Državah Amerike, kjer je bila prosto dostopna na policah trgovin in lekarn. Prvi zakon, povezan s konopljo, je nalagal poljedelcem obvezno setev in gojenje konoplje zaradi njene vsestranske uporabnosti.

Eno samo rastlino, dostopno  in enostavno za vzgojo – preprosto zel, prisotno v vseh kulturah po celem planetu – lahko preoblikujemo v preko 25.000 različnih proizvodov; od celofana do dinamita.

Tovrstna široka uporabnost seveda ne godi industrijskim baronom. Ne ustreza farmacevtskim, lesnim, bombažnim, tobačnim in naftnim lobijem. In lobiji lobirajo (globe) globalno; war on drugs, kjer se več kot 80% ogromne vsote njenih sredstev porablja za preganjanje neškodljivih uporabnikov konoplje. Dejstvo je, da se zapori v ZDA (večinoma v zasebni lasti) polnijo s funkcionalnimi posamezniki, ki so zaradi posedovanja  deklasirani in ponižani na nivo nevarnih, nasilnih kriminalcev.

Še ena skupina ljudi, ki neposredno profitira v prohibiciji, so preprodajalci drog, ki kontrolirajo substance na črnem trgu. Zadnja stvar, ki bi si jo želeli, je regulativa, politika in davek.

Ali prohibicija učinkuje? Z eno besedo … Ne.
Absurd teh strogih ukrepov je le še bolj očiten, ko slišimo izjave o uporabi marihuane s strani vplivnih ljudi kot so Steve Jobs, ustanovitelj Apple Computers, nešteti umetniki in ne pozabimo na predsednike: Bill Clinton, George Bush in trenutni predsednik zahodnega sveta: Barrack Obama.

Težko se najde list, ki nosi tolikšen emocionalni in pomenski naboj, kot konopljin.

V svetu hitro tekočih informacij so koristi dovolj očitne, da se kanabis legalizira in njegova uporaba regulira za zdravstvene namene, uspešne primere prakse pa že lahko najdemo v S Ameriki, Afriki, Kanadi in Evropi.

Konoplja je bila več tisočletij neprecenljiva dobrina in rešitev za premagovanje mnogih težav in ovir. Sebi in napredku človeštva dolgujemo to pot k legitimizaciji mnogih pozitivnih potencialov, ki jih rastlina in njene substance nudijo; na pameten, sistemski način – legalizirajmo jo!